Lega: 15° 14′ 19″ zemljepisne
dolžine in 46° 9′ 23″ zemljepisne širine

Nadmorska višina: 260m

Površina: 197 km²

Povprečna letna temperatura zraka: Najnižja mesečna povprečna temperatura je
v januarju 0°C,
najvišja pa v juliju 20 °C

Povprečje letnih padavin: 1169mm

Število prebivalcev: 4500 (kraj),
14.000 (občina) (SURS 2002)

Povprečna starost prebivalcev: 38,11
let (SURS 2002)

Posebnost:
Pivovarna in zdravilišče

Osnovni podatki

Dobo prvih slovanskih naselitev (okrog leta 600) na tem območju nam dokumentirajo številna krajevna imena. Laško, Lahomšek, Lahomno, Laška vas, Lahov grabe, Lahov potok, Lahomnica kažejo na dejstvo, da so se slovansko govoreči prišleki srečali na tem območju srečali s prejšnjimi prebivalci, ki so jih zaradi latinske govorice imenovali Lahi.
Kraji trenutne laške občine so bili kmalu pod nemško govorečo oblastjo in izrazitim vplivom rimo-katoliške vere. Laško gospostvo je imelo sedež na laškem gradu in je obsegalo veliko večje območje kot je ozemlje današnje laške občine. Prvi zapis o Laškem izhaja iz leta 1147, prva uradna omemba Laškega pa iz leta 1182.
Lepold VI Babenberžan je dal zgraditi kamniti most čez Savo (današnji Zidani Most), obnovil je kartuzijanski samostan v Jurkloštru in povzdignil Laško v trg leta 1277. Kasneje so to ozemlje v last dobili Habsburžani, za katere pa Laško ni imelo tako posebnega pomena, zato so ga dajali v zastavo (najdalj Celjskim grofom) Leta 1620 so Habsburžani prodali laško gospostvo baronom Masconom, leta 1665 so gospostvo kupili grofje Vetter von der Lilie. Ti grofje so v letih 1675-76 pozidali veliko graščino ob Savinji, kjer so bili uradi, danes je v tej stavbi sedež občinske uprave. Ves laški okoliš je do 19. stoletja živel odmaknjeno življenje, ker ni bilo pravih cest. Te cestne povezave so omogočile začetek razvoja skromne industrije in rudarstva. Najpomembnejšo prometno povezavo pa je Laško pridobilo z izgradnjo železnice Ljubljana-Celje, leta 1849. V tistem času je bilo odprto tudi zdravilišče.
Leta 1927, ob 700 – letnici prve omembe Laškega, je bilo Laško proglašeno za mesto. Leta 1931 je imelo Laško nekaj čez 1000 prebivalcev.
Ko se odpravite v Laško si poleg mestne arhitekture privoščite postanek v slavni pivovarni, kjer lahko užijete izvrstno slovensko pivo, za tiste, ki ne pijejo alkohola pa je pomemben podatek, da ima pivovarna tudi lastno blagovno znamko ustekleničene vode, pod njihovim okriljem pa sta tudi družbi Radenska in Vital Mestinje d.d. (voda in brezalkoholne pijače).
Zdravilišče Laško pa ponuja gostom sprostitev v njihovih bazenih ali z najrazličnejšimi wellness programi. Tople vrelce naj bi tu poznali že v časih Rimljanov.
Leta 1818 je o njih v graškem časopisu poročal dr. Riedel, ki je nameril 35°C in napovedal postavitev toplic. Maja leta 1854 je bilo kopališče slavnostno odprto. Trije vrelci so dobili imena: cesarjev, Francev in Jožefov, kopališče pa je dobilo ime Kaiser Franz Josef Bad. Leta 1857 je kopališče kupil dunajski profesor in svetovljan dr. Stein, ki je v zdravilišče privabil tudi dunajsko družbeno smetano. V ta namen je kopališko poslopje nadgradil, prizidal plesno dvorano in zasadil park. Žal pa je kasneje kopališče zašlo v krizo in dr. Stein ga je moral prodati. . V povezavi s pivovarno so 1882. leta začeli z varjenjem termalnega piva. Po prvi svetovni vojni je bilo imetje precej uničeno, kopališče pa leta 1923 delno obnovljeno. Danes je eno najpomembnejših turističnih zdravilišč v Sloveniji.