Bled

Bled

Prva znana omemba Bleda je datirana s 10. aprilom 1004, ko je sveti rimski cesar Henrik II. Bled z okolico poklonil škofu Albuinu iz Brixna na južnem Tirolskem. Romarji so že od srede 8. stol. prihajali k Sveti Mariji na Blejskem otoku, kjer so predniki današnjih Slovencev, Karantanci, častili Živo - staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti.


Lega: 14° 6′ 50″ zemljepisne
dolžine in 46° 22′ 7″ zemljepisne širine

Nadmorska višina: 504m

Površina: 188,5 km²

Povprečna letna temperatura zraka: Najnižja
mesečna povprečna temperatura je v januarju -1,8 °C, najvišja pa v
juliju 17,9 °C

Mestni praznik: 10. 4. (Bled prvič pisno omenjen, leta 1004)

Število prebivalcev: 5252 (SURS 2002)

Povprečna starost prebivalcev: 35,76 let
(SURS 2002)

Posebnost: Od Blejskega jezera z otokom do
Blejskih kremšnit, Bledu se preprosto ne da upreti.

Kako do tja

Bled leži na severozahodnem delu Slovenije, ob
vznožju Julijskih Alp ter blizu sotočja Save Bohinjke in Dolinke. Dostopen je v
vsakem letnem času. 

Z
vlakom:

Železniška postaja Lesce -Bled (4 km) leži na progi Oste
(München – Salzburg – Beljak – Ljubljana
– Beograd – Istanbul
– Atene).
Železniška postaja Bled pa leži ob
progi Beljak – Jesenice – Nova Gorica – Koper ali Gorizia (Italija).
Vozni redi vlakov na spletnih straneh Slovenske železnice.

Z letalom:
Najbližje mednarodno letališče je Letališče Ljubljana
na Brniku, ki je oddaljeno 36 km.

Z avtobusom:
Z rednimi avtobusnimi zvezami je Bled povezan z bližnjo okolico in vsemi
večjimi kraji v Sloveniji. Informacije na spletni strani avtobusne postaje Ljubljana .

Osnovni podatki

Bled, naselje ob jezeru, sodi med starejše turistične kraje v Sloveniji. Njegovo največje
bogastvo, Blejsko jezero z otokom,
je nastalo šele pred približno 14.000 leti, ko je voda zalila kotanjo iz katere
se je umaknil ledenik. Takrat je bilo tudi večje in dvakrat globlje kot danes.
Zdaj je dolgo 2120m, široko do 1km in globoko do 31m. Poleti se voda na
površini jezera segreje do 24oC, ob bolj mrzlih zimah pa tudi zmrzne. Blejski
otok je dobro prekrit z zelenjem, v katerem se skriva gotska cerkev Marijinega Vnebovzetja (restavrirana 1972) z velikim
prosto stoječim, 52m visokim, zvonikom ob
južni strani (vpliv beneške arhitekturne šole). 
Znamenitost otoka je zvon želja,
ki privlači mnogo turistov in je bil izdelan leta 1534 v Padovi. Legenda pa pravi,
da je v tem času na blejskem gradu živela mlada vdova, kateri so moža ubili
razbojniki. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter ga dala vliti v zvonček za
kapelo na otoku. Vendar ta tja ni nikoli prispel, saj naj bi po viharju potonil
v jezeru.  Še danes naj bi se v jasnih
nočeh oglašal iz globin. Leta 1655 je nastalo monumentalno stopnišče z 99 kamnitimi stopnicami, ki vodijo na vrh
otoka. Vodnjak na otoku je iz leta
1888, voda v njem pa je pitna. Na zelenici pred cerkvijo se nahaja tudi kip Marije Magdalene. Prvi redki
sledovi o človeški prisotnosti na Bledu pa izhajajo iz mlajšega paleolitika.

Prvi turizem se je na
Bledu začel razvijati leta 1854
. Takrat je Švicar Arnold Rikle spoznal
veliko zdravilno moč jezerske in termalne vode (termalni vrelec ima 23°C), sonca in zraka ter pod
grajsko skalo postavil skromne koče in zdraviliško stavbo. Turizem je zacvetel
in tako so v mestu začeli graditi tudi prve hotele. Leta 1903 je Blejsko zdravilišče, kot najlepše v monarhiji
avstro-ogrske, dobilo zlato medaljo na Dunaju
. 1914. leta je prvi na
današnjem ozemlju dobil asfaltirane ceste. Nato je po razpadu monarhije padel
pod Jugoslavijo in med drugo svetovno vojno trpel pod nacistično okupacijo.
Leta 1951 je bil proglašen za mesto. Imel pa je tudi srečo – maršal Tito si je
na kraju stare avstrijske kraljeve vile dal postaviti mogočno rezidenco, kjer
je rad sprejemal pomembne goste iz vzhodnoevropskih in neuvrščenih držav. V ta namen
so na Bledu zgradili tudi novi hotel s 4000 ležišči. Od šestdesetih let naprej
je bil Bled popularen predvsem med gosti iz Velike Britanije, pa tudi s
celinske Evrope, predvsem Nemčije in Italije. Leta 2004 je mesto praznovalo častitljivo tisočletnico prve omembe.
Na Bledu lahko kolesarite, se sprehajate ali rolate okoli jezera, veslate
ali se popeljete na otok s pletnjo, igrate mini golf ali golf, lahko se tudi
kopate, poskusite srečo v igralnem salonu ali pa le posedate v kateri od
številnih kavarn. Tu so tudi diagnostični center in hoteli z bogato ponudbo
savn, wellness paketov, bazenov. V bližini so tudi številne pešpoti, obiščite
na primer Blejski Vintgar, Pokljuko  ali jamo pod Babjim zobom. Izkušeni alpinisti pa se s primerno opremo od tu
podate lahko tudi na najvišjo slovensko goro, 2864m visoki Triglav. Smučarji se pozimi ustavite na blejskem smučišču Straža (tudi nočna smuka), na Pokljuki (tudi tek na smučeh) ali na Voglu. Poskusiti pa morate tudi
svetovno znane slaščice, blejske
Kremšnite. 

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content