Lega: 15° 13′ 45″
zemljepisne dolžine in 46° 20′ 17″ zemljepisne širine
Nadmorska višina:
379m
Površina: 31, 7
km²
Število prebivalcev:
2.083 (v občini, SURS 2002)
Povprečna starost
prebivalcev: 37, 00 let (SURS 2002)
Posebnost: Termalna
tradicija. Zdraviliška stavba je bila postavljena že leta 1624!
Kako do tja
Dobrna leži na nadmorski višini 375m, v severnem delu Celjske kotline, med
obronki Paškega Kozjaka in Pohorja. Je na pol poti med Celjem in Velenjem, le
avtocesto (Arja vas), od Maribora je oddaljena 69, od Ljubljane pa
V Dobrno se lahko pripeljete z
avtomobilom.
Avtobusna postaja se nahaja v centru
Dobrne in pri upravi Term Dobrna.
Najbližja železniška postaja pa je v
mestu Celje, ki je od Dobrne oddaljeno
železnice.
Osnovni podatki
Termalna voda tako predstavlja Dobrno skozi
zgodovino. Ali so v njeno čudežno moč
verjeli Kelti in kasneje Rimljani, ki so poseljevali to območje sicer ne vemo, ve
pa se da je vrelec že zgodaj imel gospodarje, saj so ohranjeni viri, kako je
dobrnska posest prehajala iz rok v roke.
Najstarejši pismeni viri o Dobrni segajo
v 12. stoletje. Grofica Hema Breža-Selška, grofje Bogenski, Henrik in
Bertold de Nove Castro, Eberhard Dobrnski in njegovi potomci, Friderik Ptujski,
rodovine Gačnik-Schlangenberg, Bradenau, Dienersberg, Hoyos in druge – to so
graditelji in gospodarji naravne in kulturne dediščine, ki se je ohranila do
danes. Zgodovinske listine pričajo o vzponu in propadu, in o neizmerni želji,
dobrnski zaklad odkriti svetu in z njim užiti bogastvo in večno slavo. Prvič so
bile toplice omenjene leta 1403,
zdravilišče leta 1582, prva zdraviliška stavba pa je bila postavljena že leta
1624. Tako veljajo Terme Dobrna za najstarejše slovensko delujoče
zdravilišče. To združuje tako naravne danosti kot sodobno medicinsko znanost,
kar ga uvršča v sam vrh slovenskega turizma in predstavlja ponos občine.
Prepustite se kvalitetni negi in oskrbi zdraviliškega osebja ali se sprostite v
čudoviti naravi, ki obdaja okolico.
Najprimernješi čas za potovanje
