Lendava

Lendava

Občina Lendava ali Lendva Község se razprostira na skrajnem vzhodu Slovenije na tromeji med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško. Je najvzhodnejše mesto v Sloveniji. V občini živijo tako Slovenci kot pripadniki madžarske narodne skupnosti. Posebnost so predvsem terme Lendava in rafinerija nafte Lendava.


Lega: 16° 27′ 43″ zemljepisne
dolžine in 46° 33′ 47″ zemljepisne širine

Nadmorska višina: 161m

Površina: 123 km²

Število prebivalcev: 12.083 (občina),
5.300 od teh je madžarske narodnosti (SURS 2002)

Povprečna starost prebivalcev: 39, 29
let (SURS 2002)

Posebnost: Status narodnostno mešane
občine. Le dve naselji sta izključno slovenski – Benica in Hotiza.

Kako do tja


Iz smeri Avstrija (A):

1. Graz –
izvoz Vogau/Straß – Bad Radkersburg – prehod Sicheldorf/Gederovci – Murska
Sobota – Lendava
2. Wien – izvoz ILZ/Fürstenfeld – Jennersdorf – prehod Bonisdorf/Kuzma – Murska
Sobota – Lendava ali
3. Wien – izvoz ILZ/Fürstenfeld – Bad Gleichenberg – Bad Radkersburg – prehod
Gederovci/Sicheldorf – Murska Sobota – Lendava
4. Villach – prehod Karavanski predor/Karavanken Tunnel – Ljubljana – Maribor –
Gornja Radgona – Radenci – (obvoz) – Murska Sobota – Lendava
5. Klagenfurt – prehod Ljubelj/Loiblpass – Ljubljana – Maribor – Gornja Radgona
– Radenci – (obvoz) – Murska Sobota – Lendava


Iz smeri Hrvaška (CRO):

1. Čakovec – prehod Mursko Središče/Petišovci – Lendava
2. Čakovec – prehod Razkrižje/Gibina – Beltinci – Murska Sobota – Lendava
3. Zagreb – Varaždin – prehod Pobrežje – Ormož – Ljutomer – Križevci pri
Ljutomeru – Bratonci – Murska Sobota – Lendava
4. Zagreb – prehod Macelj – Ptuj – Ormož – Ljutomer – Križevci pri Ljutomeru –
Murska Sobota – Lendava ali
5. Zagreb – prehod Macelj – Maribor – Gornja Radgona – Radenci – Murska
Sobota – Lendava
6. Rijeka – prehod Ilirska Bistrica/Rupa – Ljubljana – Maribor – Gornja Radgona
– Radenci – (obvoz) – Murska Sobota – Lendava


Iz smeri Italija (I):

1. Trst/Trieste – prehod Sežana/Opicine – Postojna – Ljubljana – Celje –
Maribor – Gornja Radgona – Radenci – (obvoz) – Murska Sobota – Lendava ali
2. Trst/Trieste – prehod Sežana/Opicine – Postojna – Ljubljana – Celje – izvoz
Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormoz – Ljutomer – Križevci pri Ljutomeru – Murska
Sobota – Lendava


Iz smeri Madžarska (H):

1. Szombathely
– Zalaegerszeg – prehod Hodoš/Bajansenye – Martjanci – Lendava
2. Nagykanisza – prehod Dolga vas/Redics – Lendava

Osnovni podatki

Lendava ima bogato kulturno in gospodarsko
tradicijo. Najstarejši pisni vir o Lendavi izhaja iz leta 1192. Lendavski grad,
enega najpomembnejših kulturnih spomenikov kraja so začeli graditi že ob koncu
12. stoletja, danes pa sta v njem galerija in muzej. Grad je leta 1480 obiskal
tudi kralj Korvin (bolj znan kot kralj Matjaž). Ob koncu 16. stoletja so
Lendavo ogrožali Turki, vendar mesta in gradu niso nikoli zavzeli. V spomin na
njihov izgon na vrhu hriba Svete Trojice stoji kapela, v kateri je shranjena
mumija Mihaela Hadika, ki je za svobodo mesta plačal s svojim življenjem leta
1603. Pod grajskim hribom stoji v baročnem slogu zgrajena cerkev Svete Katarine
iz leta 1751, katere notranjost bogatita baročni oltar in prižnica. Od druge
polovice 18. stoletja pa do konca 2. svetovne vojne je v Lendavi in njeni
okolici živela relativno številna in vplivna židovska skupnost. O njenem
obstoju pričata sinagoga in pokopališče v Dolgi vasi. Lendava je imela v času
industrializacije lastno denarno institucijo, leta 1906 pa so tu ustvarili prvo
dežnikarno na Balkanu. V gospodarstvu občine pa še danes ostaja nekaj
industrije: predelava naftnih derivatov, kemična industrija, lahka industrija
in gradbeništvo.

Za mesto zagotovo bistveni objekt so Terme Lendava. Termalno vodo so odkrili
po naključju leta 1965 v vasi Petišovci pri izkopavanju naftne vrtine. Namesto,
da bi na dan buhnilo črno zlato, so odkrili vročo vodo. Čez čas so domačini
ugotovili, da kopanje v njej lajša bolečine. Rezultati fizikalno-kemične
analize so pokazali, da ta voda sodi med fosilne naftne vode ter da dosega 62°C. Voda tudi vsebuje visoko vrednot parafina.
Pokrajino
vedno bolj zaznamujeta vinogradništvo
in vinarska kultura, ki imata na območju lendavskih goric bogato
tradicijo, saj segajo korenine še v rimske čase. Na dvorišču lendavskega gradu stoji
potomka 400 let stare vinske trte,
žametne črnine z mariborskega Lenta. Turistične kmetije pa ponujajo značilne
jedi in pijačo te pokrajine. Naravno
bogastvo še dodatno bogatijo z divjadjo bogati gozdovi, z ribami polna jezera,
potoki in počasni rokavi reke Mure. Ustavite pa se še pred hotelom Lipa, kjer
si v sklopu muzeja na prostem lahko ogledate plavajoči murski mlin, prešo,
leseni koruznjak, fosilni hrast in deblak.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content