Lega: 13° 34′ 48″ zemljepisne
dolžine in 45° 30′ 59″ zemljepisne širine

Nadmorska višina: 2–31m

Povprečna letna temperatura zraka: Najnižja mesečna povprečna temperatura je
v januarju 3, 5 °C,
najvišja pa v juliju 25,1 °C

Povprečje letnih padavin: 1000mm

Število prebivalcev: 2849 (SURS 2002)

Posebnost: Turistični center na slovenski
obali.

Osnovni podatki

Korenine mesta Portorož lahko zasledimo že v času Rimljanov, o čemer pričajo ostanki manjšega pristanišča in ribogojnice v morju pri nekdanjem skladišču soli. Arheološke najdbe govorijo o Portorožu kot živahnem mestu, kjer je potekala trgovinska menjava, ter o številnih bogatih posestvih imenovanih »villae rusticae«. Po prihodu Bizantincev in občasnih vdorih s strani drugih ljudstev je to istrsko območje padlo pod oblast lokalnih grofov, kasneje pa pod Beneško republiko. V 12. stoletju je bilo tu zgrajeno veliko cerkva. Cerkev sv. Marije Rožnovenske je bila zagotovo ena najstarejših. Še pred pojavom turizma se je tu razvilo ribištvo, oljkarstvo in vinogradništvo ter pozneje še nekaj industrije.
Kot turistični zdraviliški kraj je bil Portorož lokalno znan že v 13. stoletju. Tedaj so benediktinci iz samostana sv. Lovrenca začeli zdraviti nekatere bolezni s pomočjo morske vode in blata iz bližnjih solin. Tako so zdravili predvsem revmatike. Prvi poskus razvoja turizma v Portorožu sega v leto 1865, ko je švicarski trgovec Josef Stölker ponujal svojo vilo v najem ali prodajo. V njej je lahko bivalo 200 ljudi. Leta 1875 je nastal projekt inženirja Lorenza Furiana za postavitev kopališča s 40 kabinami in paviljonom za plavanje tik pod to vila. A ta projekt je ostal le na papirju. Uspehi pri zdravljenju revmatizma pa so vseeno privabljali vedno več gostov in Portorož se je začel korenito spreminjati. Leta 1890 so ustanovili družbo, ki je zgradila zdravilišče s kopališčem. Hotel “Allo Stabilimento Balneare” (kasneje preimenovan v Hotel Portorose) in kopališče, ki so ga zgradili, sta bila sicer manjša od načrtovanega, a pomembna za nadaljnji razvoj kraja. Prvemu hotelu se je kmalu pridružilo še nekaj manjših in skromnejših hotelov z le nekaj sobami. Leta 1897 so tu odprli še vojaško okrevališče za avstro-ogrske oficirje. Takrat se je uveljavilo tudi ime »Portorose« ali v prevodu »rožni pristan«. Dne 25.06.1897 je bil Portorož s celotnim območjem med Bernardinom in Lucijo tudi uradno razglašen za klimatsko zdravilišče. Za večjo uveljavitev Portoroža je bila izrednega pomena zgraditev hotela Palace (med leti 1908–12), saj je bil ta takrat najimenitnejši in eden največjih hotelov na Jadranu. Število obiskovalcev se je po odprtju tega hotela podvojilo. Pred prvo svetovno vojno so jih pričakovali že več kot 10.000 letno. Sem so prihajali tudi ljudje iz Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Italije, Francije, Rusije, Anglije in celo Amerike.
Med prvo svetovno vojno večjega turizma ni bilo, saj so hotele uporabljali večinoma za bolnice in okrevališča. Z italijansko okupacijo Istre so hoteli začeli poslovati z izgubo in število obiskovalcev s Srednje Evrope je upadlo. Spremenila se je tudi sestava gostov, v večini so bili sedaj Italijani ter gosti iz zahodnoevropskih držav. Italijanska država je celo spodbujala državljane k obisku novo pridobljenih ozemelj, tudi s popusti na železniške prevoze. Uvedli so tudi avtobusne proge iz Trsta in zgradili nove cestne povezave. A vseeno je Portorož leta 1939 obiskalo pol manj gostov kot leta 1913. Tudi druga svetovna vojna je turizmu škodovala. Veliko objektov je bilo porušenih ali popolnoma razdejanih.
O ponovnem vzponu Portoroža lahko govorimo šele po letu 1960, in sicer z obnovo in izgradnjo nove turistične infrastrukture.
V medvojnih letih pa se je pospešeno razvijalo tudi solinarstvo. Na oglasih lekarn Lion iz leta 1920, ki so imele prodajalne v Portorožu in Piranu, je razvidno, da se je pri njih ekskluzivno prodajalo zdravilo »antisolin«. Poleg solinarstva (najbolj znane so Sečoveljske soline) in ribištva je bila pomembnejša gospodarska dejavnost ladjedelništvo, največja ladjedelnica je bila na Bernardinu (danes v Izoli).
V kolikor vas ne bo navdušil že sam Portorož z bazeni, igralnimi saloni in čudovito plažo ter predstavami v avditoriju, obiščite bližnja mesta. Piran, Izola in Koper so prepletena z ozkimi ulicami, ki vodijo do slikovitih trgov, obdanih z mogočnimi palačami. Iz vasic v zaledju se odkrivajo čudoviti pogledi po Istri, ob lepem vremenu pa segajo vse do Alp. Bližnji Kras ponuja drugačne možnosti – obisk podzemnih jam in kobilarne Lipica, doma lipicancev, izbranih konj nekdanjega avstrijskega dvora.